[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»Nobenega!« se je Majnhalm priklonil. »Storil sem le
po vite0 ki dolÏnosti.«
»Ni res!« se je Celjan vtaknil. »Nobeno povelje ti ni
dalo vojne naloge. Po vite0 ki dolÏnosti ti je bilo oditi ali
pa mirovati. A ti si bil zvest nam in sebi in si pomagal,
ko je bilo zgubljeno skoraj Ïe vse!«
»Res je tako!« je zbor potrdil.
»Dobro,« je Majnhalm dejal in se obrnil in priklonil
proti Urhu. ȉe je tisto moje dejanje res vredno kake
posebne pohvale, vas prosim, da bi si iz srca milostno
izbrisali jezo, ki ste jo dosihmal ãutili do mene saj rad
priznam po moji krivdi.«
»Grof Vi0 enjski je res junak tega dne,« je Urh poãasi
govoril. »Moj brat, mogoãni in praviãni vojvoda Henrik,
bo Ïe s prvim slom odtod dobil natanãno poroãilo o
vsem.«
»In 0 e tale na0 a pro0 nja naj se mu predloÏi: Za veliko
hrabrost in zaslugo naj mu tudi na0 dobri deÏelni gos-
pod raãi odpustiti vse zamere in vsa nepremi0 ljena de-
322
BELI MENIHI
BESeDA
janja, ki si jih je naprtil hote ali nehote. Tudi to bodi na-
grada in odlika junaku Majnhalmu!«
»Tako bodi!« so spet vsi zavpili.
»Da, tako bodi!« je Urh potrdil in se je kislo nasmeh-
nil. »Spet se mi je zmuznil, nemara za zmerom!« si je
mislil. A pomirila ga je zavest, da se bo vraãal z zmago-
vito vojsko in da ga bo brat pohvalil in juna0 ka pesem
pela po vsej deÏeli.
Ko so se ãez dan ali dva vrnili preÏuni, ki jih je Urh
poslal vohunit za Ogri in ki so zvedeli, da so se ogrska
krdela razkropila in da se jih za letos ni bati veã, se je
vojska vzdignila in napotila domov.
Majnhalma je skrbelo, kako je z Ditrikom in ali ga bo
spotoma Ïe lahko vzel s seboj.
V Vi0 njo goro je pred seboj poslal brzega slà, da bi
Henrik s patrom Konradom pri0 el na Svibno in ga tam
poãakal.
Sicer pa je bil dobre volje. Ponosen je bil na za0 ãito
mogoãnega in oblastnega Celjana, ki ga je povzdignil in
oslavil vprião velikih in malih plemiãev, in vesel je bil,
da je pomiril in s Celjanovo pomoãjo ugnal puhlega
Urha.
Poklical je Hotimira, da mu je jahal ob strani.
»No, ti zaletel, zdaj greva pa lepo domov!«
323
BELI MENIHI
BESeDA
»âe bi bil malosrãen, nemara ne bi 0 la domov oba,« je
Hotimir stegnil jezljavi jezik. »A bil sem zaletel in sem
se zaletel ba0 0 e o pravem casu!« se je 0 e on nasmehnil.
»Tak zaletel bodi zmerom! Pa le stoj, o Hotimir, tudi
jaz se bom zaletel, da me bo0 pomnil in da bo prav
zate!«
Hotimir je otoÏno pobesil glavo, ãe0 , zdaj nekaj obe-
ta, ko mu je 0 e smrtni strah v kosteh; doma pa ne bo ho-
tel spet niã sli0 ati.
»Hartvik se mi smili, prehudo smrt je storil,« se je
Majnhalm ãez ãas domislil. »·koda, da nisi mogel oteti
tudi njega!«
Hotimir je zardel in stisnil zobe.
»Njega sem iskal, da bi ga ubil!« se je naposled zale-
tel. »Tako sem pri0 el 0 e pravoãasno na pomoã vam!«
»Ubil ?« ga je oni debelo pogledal.
»Moral bi ga! Zdaj sem sreãen, da mi ga ni bilo veã
treba.«
In mu je spet odkrito pravil, kakova 0 iba boÏja je
Hartvik bil za tlaãane, kako grdo mu je za prazen niã
pretepel oãeta in kaj je nameraval z Îivko.
»âe bi bil jaz Hotimir, Ïe doma bi ga bil ubil!« si je
Majnhalm mislil, naglas pa je rekel:
»Zlebora pa si vendarle otel. Kaj ni tudi on Ïe ti0 ãal za
Îivko?«
324
BELI MENIHI
BESeDA
»Tudi Zlebor bo umrl v ãevljih, ãe bo le oãi 0 e kdaj
vrgel po njej!«
»Hud si!«
»Zaletel sem, in pravico si ãlovek mora vãasih napra-
viti sam! Kakor svobodnjak Trlep.«
»Trlep ? Kako «
In Hotimir mu je povedal, kako je Trlep taãas na graj-
ski poti strahoval Hartvika in mu pretil z grajskini jeãar-
jem DimeÏem.
Majnhalm se je smejal na ves glas, tako nazorno in
razloãno mu je Hotimir pravil vse tisto.
»Saj bi ga bil res kaznoval!« je dejal, ko se je nasme-
jal. »Po vrnitvi z boji0 ãa bi ga pokoril pa tudi za Ïalitev
tvojega oãeta in ker se je z grajsko oblastjo hotel polasti-
ti tvoje Îivke!«
Hotimir mu ni prav zaupal. Saj ni mogel verjeti, da bi
se bil hudi in sitni Majnhalm sprevrgel tako ves in do
dna.
Drugi dan so pri0 li Ïe pod Svibno.
Vojskarji so se utaborili za dalj0 i poãitek, Majnhalm
pa je skoraj v enem samem zaletu prhnil na grad.
Na gradu sta Ïe ãakala tudi Henrik in pater Konrad.
»Kako je Ditriku?« je Majnhalm hlastnil najprej in
stekel, da bi ga videl prej.
325
BELI MENIHI
BESeDA
»Dobro,« je pater Konrad rekel Ïe za njim, nevesti pa
[ Pobierz całość w formacie PDF ]