[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»Da, samostan si oskrunil, ker si se zakonolomno
peãal z oropano suÏnjo Zulejko.«
»In jaz sem priãa,« se je oglasila gospa Juta pl. March-
land, in je stopila iz klopi, kjer je sedela.
»In krivoverec sem tudi?«
»Da, kajti prisostvoval si in omogoãil, da so krivover-
ski 0 kof in njegovi ma0 niki po svojem obredu usmrtili
krivoverca Galengana.«
Juri ni veã vpra0 al. Bled in prepadel je slonel ob svoji
klopi in se tresel po vsem Ïivotu. Poskusil je govoriti,
toda ni mogel.
177
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
Dominik pa je dvignil roko in z divjim fanatizmom
zakriãal:
»Ponavljam prokletje Jurja Devinskega in pozivljam
njemu podloÏne gra0 ãake, da mu odpovedo pokornost
in zvestobo, sicer zapadejo sami izobãenju in proklet-
ju.«
In zdaj so vstali devinskemu vladarju podloÏni gra-
0 ãaki in drug za drugim je oddal zahtevano izjavo.
»Zaradi zveliãanja svoje du0 e in zaradi ãasti svojega
imena odpovedujem Jurju Devinskemu pokornost in
zvestobo.« Tako so govorili drug za drugim, tako je izja-
vila tudi gospa Juta plem. Marchland.
»Dobro, dobro,« je 0 epetal Juri pri vsaki taki izjavi. Ko
pa je stopil iz klopi tudi Konrad SeÏanski in storil ena-
ko izjavo, tedaj je Juri zakriãal tako bolestno in obupno,
kakor da je ranjen v srce. Ko je zopet ãez dolgo ãasa
dvignil glavo, je bila cerkev prazna.
Poleg Jurja je stal en sam ãlovek, stari orjak s srditim
pogledom, ki je prej slonel ob zidu.
»Ti edini? Peter Strah «
»Pojdi sinko,« je rekel starec in je Jurja peljal iz cer-
kve.
V mali sobi viteza Petra Straha je leÏal devinski go-
spodar na postelji in nemo zrl na strop, na katerem je
bilo naslikano kamenjanje sv. ·tefana. Juri je leÏal nepo-
miãno, misli njegove pa so begale po mraãni cerkvi, kjer
178
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
je ta dan doÏivel slovesno prekletje in kjer je na lastne
oãi moral videti in na lastna u0 esa moral sli0 ati, kako so
ga zapu0 ãali najbolj0 i prijatelji, najzvestej0 i zavezniki in
celo pobratimi.
Ni ga bilo strah cerkvenega prokletja. Imel je toliko
mirne preudarnosti, da je bil v stanu obãudovati hudo-
bijo in zvijaãnost patrijarhovih poobla0 ãencev, 0 kofa
Kukanje in meniha Dominika. Iz niã sta znala napravi-
ti strahovito obtoÏbo proti njemu. Zaradi tega pa se ni
jezil. âisto mirno je uvaÏeval pomen dana0 njih dogod-
kov. Bolelo ga je le izdajstvo prijateljev, bolela brezmej-
na krivica, ki se mu je zgodila in zlasti ga je pekel odpad
Konrada SeÏanskega, in kadar se je tega spomnil, sta ga
jeza in Ïalost stresli tako, da se je mrki vitez Peter Strah
sklonil nadenj in mu poloÏil roko na ãelo, rek0 i: »Bodi
miren, sinko moj, bodi miren!«
Ko ga je Peter Strah pripeljal na svoj dom, je Juri naj-
prej ukazal poklicati razbojnika Komolja in mu je na-
roãil, da odpelje Katarino Zoranovo iz âedada.
»Vzemi dvajset najzvestej0 ih svojih moÏ in spremi
Katarino na moj dom. Na devinski skali najde varno za-
veti0 ãe. Reci ji, da je pri0 la tista ura nevarnosti, ki sem jo
napovedal, da je pri0 el trenotek, ko mora izpolniti svo-
jo obljubo. In reci ji, da umrjem Ïalosti in bolesti, ãe ne
izpolni moje pro0 nje in ne gre s teboj v Devin.«
Po Komoljevem odhodu je Juri precej ãasa mirno
179
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
leÏal na postelji in sanjaril. Îe se je zaãelo mraãiti, ko je
stopil v sobo Nikolaj Rogonja, spremljevalec in ãuvar
Jurjeve soproge. Ustavil se je pri postelji in nekaj ãasa
molãe ogledoval Jurja, potem se je priklonil in rekel:
»Milostivi gospod, pri0 el sem vas prosit, da me od-
pustite iz svoje sluÏbe.«
»Tudi ti me hoãe0 zapustiti, Nikolaj Rogonja?« je tiho
vpra0 al Juri.
»Mislil sem to storiti Ïe vãeraj saj veste.«
»In moja nesreãa ni premenila tvojega sklepa? Oh, ti
si juna0 ka du0 a, Nikolaj Rogonja!« In kazoã na vrata, je
Juri dostavil: »Idi!«
»Milostivi gospod sporoãiti vam imam 0 e Ïeljo,
tudi nekdo drugi vas Ïeli zapustiti.«
»Kdo je to? Govori hitro, ker se meni mudi izvedeti,
kdo je 0 e moj prijatelj in kdo je moj sovraÏnik.«
»Ne gre se za sovraÏnika, milostivi gospod; gre se za
va0 o Ïeno, ki ste jo odpodili od sebe in ki Ïeli zdaj odi-
ti.«
»Za Hemo se gre?«
»Da, milostivi gospod. Rekli ste, da jo hoãete vi za-
pustiti, ker neãete, da bi jo ljudje slabo sodili, ãe0 , zapus-
tila je svojega moÏa v nesreãi. Takrat seveda ni slutila, da
ji bo njena ãasna sreãa in njeno veãno zveliãanje naloÏi-
lo dolÏnost, se loãiti od vas. Hema je pokorna, hãi sve-
te cerkve in stori to, kar sveta cerkev ukaÏe. To stori tem
180
NA DEVINSKI SKALI
BESeDA
laglje, ker ste pokazali, da jo prezirate. Doãim ste Kata-
rino Zoranovo dali spraviti v Devin, doãim ste arabsko
suÏnjo re0 ili iz krempljev njenega gospodarja in to po-
ganko peljali celo v samostan, niste storili za svojo Ïeno
niãesar.«
Juri je vstal s svojega leÏi0 ãa in dejal Nikolaju Rogo-
nji:«
[ Pobierz całość w formacie PDF ]